MEDNARODNO TEKMOVANJE RUTAR 2019 V AVSTRIJI
8. junija 2019 se je odvijalo mednarodno tekmovanje harmonikarjev za Pokal Rutar 2019. Nastopilo je okrog 70 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Kot absolutni zmagovalec je bil razglašen Aljaž Mauko.
Tekmovanje harmonikarjev Rutar sta podprla tudi dva harmonikarja naše šole harmonike in sicer Luka Ban in Blaž Težak. Blaž Težak, ki je bil sicer nesporni favorit tega tekmovanja tokrat po mnenju strokovne komisije v skupni razvrstitvi ni mogel parirati otroku, ki je tekmoval v starostni kategoriji do 12 let. Zakaj je komisija odreagirala povsem drugače kakor v nekaj preteklih letih, ko je zmagoval tudi njihov veliki prijatelj Gašper Belaj in še nekateri drugi pa nekako pusti grenak priokus. Ali je bilo tekmovanje kredibilno in po merilih, ki naj bi veljala za vse tekmovalce v enaki meri? Ne! V razmislek organizatorjem, tekmovalcem in članom komisij, ki morajo nositi odgovornost in pravičnost do vseh tekmovalcev bom Martin Težak podal nekaj razumskih smernic kot glasbenik, avtor, pedagog kakor tudi snovalec Harmonikarskih iger, za katere sem pripravil osnutek pravil od katerih povzemajo pravila največja in najuglednejša tekmovanja na svetu. Inovativnost in strokovnost za pravila, ki onemogočajo namerno povzročanje krivic vpletenih so priznali tudi najuglednejši organizatorji in pedagogi tekmovanj na svetu.
ABSOLUTNI ZMAGOVALEC NE SME BITI NEUMEN NAZIV
Vrnimo se nazaj na tekmovanje harmonikarjev za Pokal Rutar. Aljaž, ki je bil razglašen za absolutnega zmagovalca pokala Rutar 2019 moramo priznati, da zelo lepo igra. Za otroka, ki je nastopil v kategoriji do 12 let lahko izrečemo le čestitke in pospremimo z besedami le tako naprej. Nagrada kot je prvo, drugo ali tretje mesto v svoji kategoriji za takšen nastop je ravno tako čudovita in zaslužena nagrada. Otrok kot je Aljaž se bo takšne nagrade zelo razveselil kar mu omogoča tudi potrebno motivacijo za nadaljnje delo. In Aljaž jo je zasluženo priigral. Tudi pohvala mentorju na tem mestu ne bi bila odveč, kakor tudi staršem, ki mu omogočajo izobraževanje ter vse ostalo potrebno za tekmovalne in druge nastope, ki prinesejo tudi določene stroške ob vsem času, ki ga je potrebno za to nameniti.
Do tukaj je vse lepo in prav, vendar pa se stvari zapletejo, ko se takšnega odličnega mladega tekmovalca postavi v skupno konkurenco, kjer se podeljuje naziv absolutnega zmagovalca. V konkurenci za absolutnega zmagovalca morajo biti merila za vse tekmovalce enaka, sicer je tovrstna kategorija brez smisla in je za tekmovanje boljše v kolikor se tega ne držijo, da tega sploh nimajo. V tej konkurenci so bili namreč mnogi boljši. Zakaj potem takšen razplet ve samo organizator in komisija. Priimek in ime izvajalca kakor tudi ime učitelja veliko prispevajo k nepošteni dodelitvi naziva absolutnega zmagovalca. Težava bo že naslednje leto, ko bo mlad fant ali dekle, ki bo takšno pesem izvedlo še na višjem nivoju. Kdo bo takrat “absolutni” zmagovalec? Torej tisti, ki že igrate mnogo let in ste seveda nekateri na mnogo višjem nivoju ne boste imeli nobenih šans proti otrokom, če obvelja v glavah komisije in organizatorja takšno prepričanje. Absolutni naziv je v takšnih primerih neumen, krivičen in ustvarja pogoje za demotivacijo. Glede na to kako so ocenjevali določene druge tekmovalce, ki so bili zmagovalci v preteklih letih, bi po letošnjih merilih tudi oni torej morali izgubiti. Vprašanje je zakaj potem niso. Isto se je zgodilo z Avsenikovim tekmovanjem, ko so delili absolutna 1. mesta otrokom. Zelo lepo so zaigrali pa vendar zelo daleč od tistih najboljših v skupni konkurenci. Zakaj se je to zgodilo tudi pri Avseniku? Mislim, da zgolj zaradi tega, ker ocenjujejo takšni, ki so prepolni emocij, ko vidijo otroka na odru, ki se ziba, nežno gleda in seveda tudi lepo zaigra. Ampak prosim, ne inačite tega z Avsenikovim stilom in načinom saj to sicer pomeni, da so bili toliko dobri kakor 10 ali 11 letni otrok. Žal pa se sedaj zaradi teh napak leta ne morejo izvleči ven. V skupni konkurenci moraš biti kot član komisije popolnoma objektiven po vseh merilih. Avsenikovo tekmovanje je veliko izgubilo na kompetentnosti, je pa prav, da ga podpiramo in upamo, da ti člani komisije enkrat pridejo k pameti.
ZAKAJ SKUPNA KATEGORIJA IN KATEGORIJA PO LETIH?
Kategorije po letih so vsekakor zelo dobrodošle saj omogočajo nagrajevanje predvsem mlajših, ki še ne morejo parirati izkušenim harmonikarjem, ki igrajo na mnogo zahtevnejšem nivoju. Služijo tako pohvali in k motivaciji za nadaljnje delo. Skupna konkurenca pa je namenjena temu, da se na tekmovanju razsodi kdo izmed tekmovalcev je bil na najvišjem nivoju. Kriteriji v skupni konkurenci morajo veljati za vse enako sicer je skupna razvrstitev krivična. Vendar tekmovanja v zadnjih letih nagrajujejo otroke na teh mestih kar nima nobene logike. Namreč, ne moreta 2 dirkati zaradi let po dveh različno oteženih stezah kadar gre za skupno konkurenco. Temu so namenjene namreč kategorije po letih. Tisti, ki je starejši je moral mnoga leta delati, da je prišel do visokega nivoja, mlajši pa bo še imel to priložnost, če bo vztrajen, bil dovolj talentiran ipd … v prihodnosti. V kolikor se bo ta praksa nadaljevala na tekmovanjih bodo več ali manj samo priviligirani na prvem mestu. Isto na svetovnem prvenstvu v Avstriji. Kdor ve kaj je slišal ve, kdor ne je slišal samo tisto kar je želel slišati. Ta komisija ni slišala veliko oziroma je slišala samo tisto kar je želela slišati. Koga so ščitili (najverjetneje samega sebe).
Na mnogih tekmovanjih delajo te ene in iste krivice. Niso tekmovalci krivi ampak organizatorji, pravila in komisije. Tisti, ki ste bili velikokrat v resnici najboljši v absolutni konkurenci tovrstnim zgolj niste bili po godu. Je pa zanimivo, ko primerjate zmagovalce iz preteklih let, njihove izvedbe ipd… V Sloveniji žal nihče ne opozarja na probleme, težave ipd … Vsi “modro” molčijo, ob strani pa povedo, da se ne strinjajo.
S posnetkom predstavljamo kako je letos nastopil Blaž Težak in kakšno virtuoznost je predstavil z skladbo Žvižgam in grem. V razmislek: Če nisi opazil in slišal njegovih izjemnih lastnosti, ne komentiraj in pametuj o tistem kar ni popolno. Popolnost lahko sodiš, če si stal na odru in igral v istem težavnostnem razredu pred komisijo.
